ŠPORTNI TABOR KOZJE
Za nami je še eno poletje, ki smo ga že peto leto zapovrstjo preživeli v najboljši družbi. Otroci, ki smo jih prvič spoznali, ko so zakorakali v šolske klopi, so sedaj že pravi najstniki. Vedno znova pa nas obiščejo novi, še nepoznani obrazi.»Glavni krivci«, da se je letos športnega tabora v Kozjem med 1. in 12. julijem udeležilo devetdeset otrok pa so Andrej Hartl, Blaž Hartl in Iztok Štus. V prvem tednu je potekala organizirana vadba karateja, tenisa ter nogometa, medtem ko sta bila v drugem terminu na voljo nogomet in tenis.
Oba termina sta potekala usklajeno, urnik treningov kakor tudi vse ostale aktivnosti so bile enake.
Priprava na športni tabor
Športni tabor Kozje je obsežen projekt, ki se začne že veliko pred začetkom poletja.Tako smo tudi letos s prvimi pripravami začeli že zgodaj spomladi. Postavitev prenočišč, urejanje prehrane, priprava treningov, nabor mentorjev, organizacija delavnic in družbenih ter športnih aktivnosti itd. Vse to, kar je za mnoge nekaj povsem samoumevnega, je le del priprav na »končnico«.
Seveda pa tabora brez dobrih ljudi, ki so nam s svojo pomočjo omogočili organizacijo tega projekta,zagotovo ne bi bilo. Kot generalnega pokrovitelja tabora naj tukaj omenim podjetje Rajmax d.o.o. z g. Jankom Rajglom in soprogo Andrejo.
Ekipa ostaja enaka, člani pa zvesti drug drugemu in svoji tradiciji, kar nam je v največji ponos in veselje. Težko bi izpostavili posameznike, ki so se najbolj izkazali. Sleherni izmed nas da vsako leto vse od sebe in je pripravljen pustiti »srce na igrišču«.
Naj se dogodivščina začne
Konec šole se je hitro bližal,z njim pa tudi prvi teden tabora.Triinpetdeset otrok, lačnih novih izkušenj in dogodivščin, je v ponedeljek, 1. 7. 2013,prispelo v Kozje, kjer smo jih pričakali mentorji. Sledil je kratek pogovor s starši in pustolovščina se je lahko začela.
Karate, tenis in nogomet so postali del vsakdana. Ob izpolnitvi prijavnice za športni tabor je vsak udeleženec izbral eno izmed športnih aktivnosti, v kateri se je tekom tedna izpopolnjeval in učil novih veščin. Predhodno znanje posameznega športa ni potrebno, saj trenerji učence razvrstimo v skupine glede na predhodno znanje in pa starost. Cilj, ki smo si ga zastavili, je, da otroke čim bolj motiviramo, zato so vaje v posameznih skupinah različne in prilagojene individualnim potrebam mladih športnikov.
Vsak dan smo se prebujali med pol osmo in osmo uro zjutraj. Sledilo je jutranje razgibavanje in zajtrk. S tem je bil najbolj naporen del dneva za nami. Kdo pa še dejansko prakticira jutranjo gimnastiko in v njej poleg vsega še uživa.
Takoj ko se je hrana polegla,smo polni energije začeli s treningom. Sam trening je potekal eno uro in pol, ravno dovolj, da smo ujeli ritem in trening optimalno izkoristili. Vse športne aktivnosti so se izvajale na prostem, kar je za tenis in nogomet nekaj povsem običajnega, karateisti pa smo z navdušenjem zamenjali zidove telovadnice in trd parket za jasno nebo in mehko poletno travo, ki nam je vlivala dodatni zagon in energijo.
Ko je najhujša poletna vročina pojenjala, smo opravili še drugi trening. Najprej smo obnovili znanje, ki smo ga že pridobili, nato pa poskusiliše kaj novega.
Šport je seveda primarna dejavnost na taboru, še zdaleč pa ne edina. Kot vsako leto smo tudi tokrat oblikovali svojo zastavo, pri ustvarjanju katere je vsak udeleženec prispeval svoj delež. Živali, prevozna sredstva, zvezde, morje in seveda marsikatera umetnina, o katere pomenu in vsebini nisem ravno prepričan, krasi našo stvaritev. Pomembno je le, da vsi sodelujemo in se pri tem seveda neizmerno zabavamo. Letos pa so potekale tudi kuharske delavnice. Ko pomislim na slastno sadno kupo iz lubenice, breskev, jabolk in banan ter pa različne vrste sveže pečenih piškotov, se mi kar pocedijo sline. V torek zvečer smo še modelirali. V sklopu modelarske delavnice smo sestavili nekaj zmajev, ki so na začudenje vseh poleteli visoko v zrak.
Pretekla leta smo se kopali v Rogaški Slatini, letos smo se pa odpeljali v vodni park Aqualuna v Podčetrtku. V sredo smo pred odhodom vsaki skupini šestih otrok nadeli barvne zapestnice in ji dodelili mentorja, ki je svojo »čredico«budno spremljal na vsakem koraku in spustu po toboganu. Varnost je vsekakor ključnega pomena in tudi v prihodnje nameravamo narediti vse, kar je v naši moči, da maksimalno zaščitimo svoje varovance. Po celodnevni vodni zabavi je bilo v zraku čutiti izjemno, pozitivno energijo. Rdeča lička smo pred spanjem namazali še s kremo in tretja nočna straža je bila postavljena. »Bujenje ob 7:30!« so bile zadnje besede, ki so odzvanjale po kampu, ko so ugasnile še poslednje luči.
Četrtek je bil zadnji dan, ki smo ga v celoti preživeli skupaj. Na tem mestu bi pohvalil igralce ameriškega nogometa Maribor Generals, so eden najboljših klubov v Sloveniji in v ponos nam je, da so se fantje odločili, da nas obiščejo in nam predstavijo svoj šport. Uvodne minute so bile namenjene spoznavanju osnovnih pravil igre, kasneje pa smo se preizkusili še na terenu. Naj povem, da smo bili nad obiskom in predstavitvijo navdušeni prav vsi. Odkrit je bil marsikateri skriti talent oz. predvsem pomanjkanje talenta s strani nas, starejših. Po ameriškem nogometu pa je prišel na vrsto še bodypainting (poslikava telesa). Kasneje smo se strinjali, da bi bilo to nadvse zabavno – a precej umazano – aktivnost verjetno bolje izpeljati pred obiskom bazena, saj marsikateri starš ni bil najbolj navdušen nad porisanimi deli telesa svojih otrok.
Nepozabni teden smo zaključili s pravimi taborniškimi hrenovkami. Slastno večerjo si je spekel vsak sam ob tabornem ognju, seveda ob pomoči mentorjev in učiteljev. Ob hrenovkah smo se mastili še z ocvrtim krompirčkom. Na srečo imamo v Kozjem Motel Ribnik, kjer so nam, kot bi mignil, spekli več kot deset kilogramov krompirčka, naša “friteza” se je namreč v ključnem momentu pokvarila.
V petek, na dan odhoda, smo imeli še piknik.Zvrstili so se turnirji v nogometu in tenisu ter demonstracija karateja, kjer so aktivno sodelovali tudi starši. Oba termina športnega tabora smo uspešno izpeljali,otroci so bili ves čas nasmejani, starši pa zadovoljni. Čas za počitek pa je za organizatorje, ki so že zazrti v nove projekte,prišel šele v drugi polovici meseca julija.Upamo, da se v takšnem številu srečamo tudi naslednje leto.
Andrej Hartl
Več slik si lahko ogledate v foto galeriji na spodnjih linkih:
ZAHVALA
Iskreno bi se zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani in nas podpirali pri izvedbi in pripravi športnega tabora. V prvi vrsti generalnemu pokrovitelju, podjetju Rajmax d.o.o. in Občini Kozje, ki nam omogoča uporabo kapacitet v kozjanskem športnem parku in nas vseskozi podpira pri našem projektu. Zahvala gre tudi tenis klubu Kozje (TK Kozje), ki je bil od samega začetka organizator tenis kampov ter vseskozi nudi vso podporo pri izvedbi športnega tabora, kot tudi nogometni klub Odred Kozje (NK Odred) in letos prvič karate klub Kozjansko in Obsotelje . Zahvalili bi se seveda vsem ostalim sponzorjem, donatorjem: Cafe-Restaurant Burgfreund Kozjana g. Slavka Rupreta, ki dela in živi v Nemčiji, Ges d.o.o., Armat d.o.o., Izolacija Zorman d.o.o., Dolar&Dolar d.o.o., I.S.T. d.o.o., PGM Kos d.o.o., Kleparstvo Komal d.o.o., EKOD d.o.o., Lesin s.p.,Občina Bistrica ob Sotli,časopis OKO,Pekarna in slaščičarna Brglez d.o.o. Vransko, Štus Design s.p., Motel Ribnik Kozje, ABH ŠPORT d.o.o., Športna zveza Kozje, MNZ Celje, Kukovič Darko s.p.,Radio Rogla, KŠŠO, MOF Križnik Bernard, Trgovina Polje d.o.o., MERKS Roman Agrež ter Etienu Velikonji ( Cardiff City). Zahvala gre tudi Osnovni šoli Kozje, ki nam je dovolila uporabo šolskih prostorov ter šolskega kombija, prav tako prostovoljnemu gasilskemu društvu Kozje na uporabi gasilskega kombija. Na koncu se ne smemo pozabiti zahvaliti skavtom iz Tržišča ter še posebej društvu tabornikov Rod Jezerski zmaj iz Velenja, ki so nam priskočili na pomoč pri izposoji 16 členskih šotorov.
